Z mladinsko izmenjavo »Ciganska duša« smo mladim približali kulturo in način življenja Romov ter predstavili problem sovražnega govora in diskriminacije. Začetek diskriminacije Romov se namreč pojavi že z vstopom v osnovno šolo, posledica tega pa je pogosto nedokončano šolanje, kar privede do onemogočenega dostopa do trga dela in zdravstvene oskrbe ter odvisnosti od socialne podpore. V samem projektu smo poudarek namenili spoznavanju problematike, predvsem predsodkov in sovražnega govora, ki je prisoten tudi v medijih. Mladi iz skupno 5 držav (Slovenija, Litva, Madžarska, Italija in Romunija) smo z mladinsko izmenjavo "Ciganska duša" osvetlili problematiko "etiketiranja", stereotipov, sovražnega govora ter posledično diskriminacije in slabše integracije romske populacije z večinskim prebivalstvom. Hkrati smo predstavili primere dobrih praks preprečevanja sovražnega govora ter soočanja s stereotipi in predsodki v sodelujočih državah ter "neromom" približali romsko kulturo.

Udeležencem mladinske izmenjave smo prikazali primere dobrih praks vključevanja Romov v vrtce, šole, iskanje zaposlitev... pri nas, saj je prav naša regija vodilna pri integraciji Romov v Evropi.  Sledili smo tudi ciljem Erasmus+ programa, saj smo vključili mlade z manj priložnostmi, spodbujali zdrav način življenja, krepili socialno vključenost in aktivno udeležbo mladih v družbi, krepili smo tudi jezikovne kompetence in izboljšali oziroma pridobili ključne kompetence in spretnosti. Tekom celotnega projekta smo spodbujali strpnost in preprečevali sovražni govor. Novo pridobljeno znanje smo prenesli vsak v svojo državo ter ozaveščali o problematiki sovražnega govora v medijih. V svojih državah smo predstavili dobre prakse zmanjševanja sovražnega govora in poskušali vplivati na zavedanje širše javnosti o problemu stereotipov in sovražnega govora, predvsem v medijih.

Cilji našega projekta, ki smo jih tudi dosegli, so bili: večje socialno vključevanje pripadnikov romske manjšine v projekt; zmanjševanje nestrpnosti; razumevanje romske kulture in romske problematike; ozaveščanje o problematiki sovražnega govora; aktivacija oz. motiviranje pripadnikov romske skupnosti za aktivno družbeno vključevanje; seznanitev širše javnosti s primeri dobrih praks pri izboljšanju socialnega stanja romske populacije in soočanja s sovražnim govorom; vključevanje mladih z manj priložnostmi; izboljšanje znanja tujih jezikov; izboljšanje ključnih kompetenc in spretnosti mladih; spodbujanje kakovosti mladinskega dela; spodbujanje strpnosti in preprečevanje sovražnega govora.

V aktivnost mladinske izmenjave smo bili vključeni mladi, stari od 18 do 30 let, nekateri vodje skupin pa so bili starejši od 30 let. Iz Slovenije je bilo vključenih 14 udeležencev, iz Litve 6 udeležencev, iz Madžarske 5 udeležencev, iz Italije 5 udeležencev  in iz Romunije 6 udeležencev, torej nas je bilo skupno 36, tudi po spolu smo si bili dokaj enakovredni. Udeleženci iz vseh držav smo imeli med sabo tudi predstavnika romske manjšine. Skupno vsem nam je bilo, da nas je zanimala romska kultura, da smo imeli željo bolje spoznati življenje Romov drugod po svetu in se seznaniti s problematikami te kulture. Mladi udeleženci iz različnih evropskih držav smo tako raziskali pojav sovražnega govora in sovražnega govora v medijih. Vsaka država partnerica je med udeleženci imela tudi Rome, zato smo naš fokus usmerili tudi na njih in jim dali priložnost, da z nami delijo svoje zgodbe, svoje izkušnje. Osredotočili smo se na primere dobrih praks, ki jih je predstavila vsaka država. Obiskali smo tudi največje romsko naselje v Sloveniji – Pušča.

Knjižico z recepti najdete v priponki 

Romani Recipe Book (1).pdf1,07 MB